KONFERENCIJA VO MELBURN
Minatata sedmica, od sredata do sabotata, vo Melburn, na Monash University Law Chambers, na 555 Lonsdale St, se odrzha konferencijata za Balkanskite vojni.
Organizator beshe Avstralisko-makedonskiot komitet za chovekovi prava, a sponzori bea Makedonskata pravoslavna opshtina za Melburn i Viktorija (Sv Gjorgi od Eping), Avstralisko makedonskata mladinska asocijacija, Makedonskata zaednica od Adelaid, MPC Uspenie na Presveta Bogorodica od Sidnam, Makedonskata zaednica od Brizben. Ovaa sredba se obide da pridonese i vo razbiranjeto na problemite so megjunarodnoto priznavanje na Makedonija. Na nea zedoa uchestvo profesorite Endrju Rosos od Univerzitetot vo Toronto, Viktor Fridman od Chikago, Katerina Kolozova od Amerikan koledz od Skopje, Kejt Braun od Vatson institutot na Univerzitetot Braun, Piter Hil od Univerzitetot vo Hamburg, Akis Gavrlidis od Univerzitetot Makedonija vo Grcija, Dalibor Jovanovski od „Sveti Kiril i Metodij”, Pandora Petrovska od La Trobe Univerzitet, D-r Dzim Hlavach od Univerzitetot Monash itn.
Vo prviot den se razgleduvashe podelbata na Makedonija vo kontekst na dolgata istorija na makedonskoto prashanje. Fokusirajkji se na neuspehot na podeluvachite na Makedonija – Bugarija, Grcija i Srbija – so shto ne se reshi makedonskoto prashanje, od samiot pochetok makedonskoto prashanje ne beshe bugarski, grchki ili srpski problem, kako shto tie deneska tvrdat, tuku toa bil makedonski problem, na mnozinstvoto od zhitelite shto go zboruvale toj jazik.
Efekti od 1913 Dogovorot vrz jazicite vo Makedonija
Profesor Viktor Fridman zboruvashe za sudbinata na jazici shto se zboruvale vo Otomanskata vilaetite, chija teritorija e poznata kako Makedonija, vo vremeto na podelbata vo 1913, so Dogovorot od Bukuresht. Golemi segmenti od naselenieto bile meshani i povekjejazichni, so bogat folklor, kako i gramatichki i leksichki spodeluvanja koi go karakteriziraat i deneska Balkanot. Sudbinata ne samo na makedonskiot jazik, tuku i na site jazici na Makedonija vo vremeto na nejzinata podelba bila povrzana so politikite na soodvetnite nacii-drzhavi na koi im bile dodeleni tie oblasti. Vo Egejska Makedonija (Grcija) , ova znachelo etnichko chistenje, i helenizacija. Vo Pirinska Makedonija (Bugarija), toa znachi, pogolemiot del od vremeto, bugarizacija. Makedonskite sela dodeleni na Albanija po Dogovorot od Bukuresht dozhiveale jazichna asimilacija vo nekoi predeli. Vo delot prvichno dodelen na Srbija, koja sega e Republika Makedonija , krajniot rezultat e vospostavuvanjeto na deneshniot makedonski jazik, priznat vo svetot kako literaturan.
Dzordz Vlahov gi objasni obidite na grchkata drzhava i nekoi od nivnite poddrzhuvachi da obezbedat istoriski opravduvanja za sprechuvanje na megjunarodnoto priznavanje na Republika Makedonija i za negiranje na pravoto na Makedoncite da se deklariraat sebesi i nivniot jazik kako makedonski.
Profesorot Piter Hil se osvrna na makedonskiot literaturen jazik, koj e kodifikuvan po Vtorata svetska vojna vo Makedonija. Procesot na standardizacija mozhe da se prosledi nanazad barem do knigata na Krste P Misirkov Za Makedoncite raboti ( 1902 ), dodeka predistorijata na kodifikacija odi nanazad vo 19 vek. Kako i drugite evropski standardni jazici, toj sodrzhi i avtohtoni i pozajmeni elementi. Morfologijata na makedonskiot standardiziran jazik se bazira na istochno -Juzhnoslovenski dijalekti shto se govorele vo Makedonija, dodeka sintaksata i leksikata bile pod vlijanie na sosednite i srodni jazici.
Pandora Petrovska od Melburn zboruvashe kako Makedoncite vo dijasporata se soochile so posledicite od podelbata na nivnata tatkovina, siromashtijata koja nastanala od odzemanjeto na zemjishteto i razmenata na naselenieto. Taa zboruvashe i za iskustvoto na begalcite i efektite od prisilnata migracija. Za mnogu lugje ovie procesi rezultirale so raspagjanje na poshirokoto semejstvo, traumi i zhal za izgubenite chlenovi na semejstvoto.
