1.
Politichkata situacija vo Makedonija povtorno zovriva. Ovaa permanentna sostojba na nestabilnost e mnogu shtetna za drzhavata. Iskrichenjata se za pritvorot na Miroslav Shipovikj, koj e pretsedatel na Sovetot vo opshtina Centar. Toa e istata opshtina vo koja se glasashe tri pati i na sekoe glasanje opozicijata pobeduvashe so golema razlika iako bea fateni pretstavnicite na vlasta kako gi nosat tajnite glasachi od drugi mesta.
Neoficijalno se razgleduva mozhnosta slichna merka da se prezeme i so opshtina Strumica, kade shto “sprotivno” na zakonot, tenderite namesto rodnini na Silvana Boneva, uporno gi dobivale rodnini na Zoran Zaev.
VMRO–DPMNE za obvinuvanjeto na Shipovikj velat deka ova e zaradi kriminal i deka ne se meshaat vo rabotata na sudovite.
Opozicionata SDSM obvinuva deka ova se pravi za da se izvrshi pritisok i vlasta da ja dobie opshtina Centar, vo koja se napraveni golemi kriminali vrzani za “Skopje 2014”.
Treba seriozno da podzastanat i da razmislat ne samo Vladata tuku i opozicijata poradi mozhnosta od razvoj na nastanite so nesakani posledici.
Na predvremeni izbori se odi koga zemjata e vo kriza, parlamentarna, ekonomska, demokratska itn. I vekje se zboruva za novi predvremeni izbori. Kolku kje bidat korisni tie, nikoj ne znae.
2.
Doznavame deka humanitarniot nastan za sobiranje sredstva za Domot za zgrizhuvanje na decata vo Makedonija, shto se planirashe za ponedelnik, na 4 noemvri 2013 e odlozhen.
Vo narednive meseci kje ve izvestime koga kje se zakazhe noviot termin.
3.
Vo vreme koga site NATO zemji begaat od Avganistan, Makedonija najavi deka kje ostane i posle 2014 godina. Opasnosta za vojnicite povekjekratno kje se zgolemi so povlekuvanjeto na trupite na SAD, Britanija i Avstralija.
Dali e vredno da ja stavaat glavata vo torba vojnicite na Makedonija, e prashanje shto treba poskoro da se razgleda.
4.
Direktorot na Drzhavniot arhiv, Zoran Todorovski tvrdi deka povekje godini site makedonski dejci vo minatoto se izjasnuvale za Bugari, od Goce Delchev, Gjorche Petrov, Dame Gruev, Jane Sandanski itn. I toj istiot e dobitnik vo 2008 godina na drzhavnata nagrada “23 Oktomvri” shto se dodeluva vo chest na drzhavniot praznik, Denot na VMRO!
Sega e vo tek vtoriot del na ovoj proekt na “osoznaenite” so voskresnuvanjeto i rehabilitacijata na Todor Aleksandrov, koj otprvo sramezhlivo se prikazhazhuvashe kako vojvodata na konj, za na krajot da osamne kako taa lichnost. Deklariraniot Bugarin so tapija, Vancho Mihajlov, koj pred da umre vo 1990 godina izjavi deka Makedoncite se goveda i deka se izmislica na Belgrad. Site nie od Avstralija kako Makedonci sme rastrevozheni i chuvstvitelni na Vrhovistite koi bi sakale da ne odnesat vo pregratka na Bugarija. Garancija za nasheto postoenje e nezavisnata drzhava Makedonija, bidejkji gledame i slushame kako surovata asimilacija e ednakvo zhestoka vo Pirin i vo Egej.
Vo momentov se shto smrdi vo Makedonija povrzano so prekrojuvanjeto na nashata istorija doagja od istata kujna, a glaven gotvach e tokmu Todorovski, najgolemiot afirmator na povampireniot neovrhovizam,
Pred 70 godini Makedoncite se sluzhele so bukvi od bugarskata i srpskata azbuka, a imalo i obidi za koristenje na grchkata i latinichna azbuka, na ucheni lugje, kako Grigor Prlichev, shto sakale da gi zapishat svoite misli. Toa bilo taka bidejkji sme nemale so vekovi svoja drzhava i mozhnost da imame svoi shkoli. A taa mozhnost se sozdala duri vo 1944 godina, koga antifashistite ja izvojuvaa slobodata.
Vo prilog vi prenesuvame nekoi od stavovite na Zoran Todorovski.
Skandalozni ce stavovite na Zoran Todorovski
Rechisi site nashi dejci, od levicata i desnicata vo etnichka smisla bile isti, site se deklarirale za Bugari. Isti bile i za samata ideja, celta na organizacijata – samostojna, nezavisna, obedineta Makedonija. Megjutoa vo metodot i sredstvata za postignuvanje na istata cel, se razlikuvaa. Levite se zalagaa za osloboduvanje i sozdavanje na avtonomna, nezavisna i samostojna Makedonija po legalen pat, a desnicata, odnosno Todor Aleksandrov smetal ako ne mozhe da se dojde do sloboda po legalen pat, da se primenat i revolucionerni sredstva, ili potochno da se dejstvuva preku vooruzhenite chetnichki akcii na organizacijata. Bi sakal da podvlecham, nezavisno kako nekoj se chuvstvuval, mozhe da bide Francuzin, Rusin, Ermenec, vazhno e za kakva cel se borel vo odnos na Makedonija, a toa nesomneno bilo, kako shto se potvrduva od brojnite dokumenti na Todor Aleksandrov – za samostojna, nezavisna Makedonija. Toa e i deneshniot ideal, da opstoi nashata Republika Makedonija. Idealot treba da bide ist i kaj Albancite, Turcite, Romite, Vlasite, Srbite. Da se zachuva integritetot na nezavisna i suverena Republika Makedonija, bez razlika koj kako se chuvstvuva.
Spored Blazhe Ristovski “Gjorche Petrov se borel za makedonska nacionalna svest i zatoa bil ubien”?
– Prethodno kazhav deka toa voopshto ne e tochno. Neka kazhe kade Gjorche Petrov se borel za makedonska nacionalna svest i kako se deklariral. Mozham da posocham stotici dokumenti kade toj se deklarira kako Bugarin. Site se deklarirale kako Bugari, i Misirkov. Poglednete gi tekstovite na Gjorche Petrov od 1919 godina vo Biltenot na Privremenoto pretstavnishtvo na bivshata obedineta VMRO, a da ne govorime za negovite novinarski prilozi pred 1919 godina. Sekade vo etnichka smisla se identifikuva kako Bugarin, isto kako i site drugi dejci na VMRO. Ne samo shto Gjorche Petrov kako 20-godishno momche bil bugarski dobrovolec vo srpsko-bugarskata vojna 1885 godina, tuku bil i kmet vo sluzhba na bugarskata vlast za vreme na Prvata svetska vojna. Rechisi site dejci shto pripagjale na levata struja na VMORO, pa i Gjorche, Dimo Hadzi Dimov, Arseni Jovkov, Dimitar Vlahov i dr., za vreme na Prvata svetska vojna bile vo sluzhba na bugarskata administrativna vlast vo Makedonija kako kmetovi i okruzhni nachalnici.
