Povekjeto lugje dishat isto kako shto tancuvaat-mislejkji deka toa e pravilno. No, onie koi ve nabljuduvaat od strana znaat deka toa chesto ne e taka. 

Odrzhuvanjeto na visok holesterol e eden od faktorite na rizik za razvoj na kardiovaskularni bolesti, koi se prichina broj eden za smrtnost vo svetot. Pochituvanjeto na odreden rezhim na ishrana, redovna fizichka aktivnost, zemanjeto na lekovi, mozhe da pomogne za normaliziranje na vrednostite na holesterolot.

Go namaluva rizikot od dijabetes, im pomaga na vekje zabolenite, a lugjeto koi stradaat od celijakija mozhat slobodno da ja jadat, bidejkji ne sodrzhi gluten. Heljdata e edna od najzdravite namirnici na svetot. 

Chovek pominuva okolu edna tretina od svojot zhivot vo spienje. Za da bideme energichni i produktivni, nie imame potreba od 8 chasa son nokje, koj kje bide miren i dlabok.
Treba da bidat zemeni predvid dva aspekta na sonot – vremeto na spienjeto i kvalitetot na sonot. Duri i ako chovek gi dobiva potrebnite 8 chasa spienje, kvalitetot mozhe da e losh.

Osven za jadenje, grozjeto mozhete da go koristite i za razubavuvanje. Antioksidantite koi se naogjaat vo ovie slatki sochni bobinki ja shtitat kozhata od shtetnoto deluvanje na nadvorenite faktori, go zabavuvaat procesot na stareenje, ja podobruvaat cirkulacijata, pa na kozhata na liceto i pomagaat da ja sochuva elastichnosta i vlazhnosta. 

Dali ponekogash imate problem so preterano potenje i neprijatni telesni mirisi, a nema posebna prichina za toa? Mozhebi problemot e vo hranata koja ste ja izele. Najchestite namirnici koi predizvikuvaat neprijatni mirisi se slednive… 

Ovoshjeto vo posledno vreme nepravedno zapochna da go bie losh glas, i toa poradi fruktozata. Poedinci veruvaat deka fruktozata od ovoshjeto predizvikuva zgolemeno nivo na trigliceridi, kako i drugi nezdravi krvni lipidi, i deka na krajot doveduva do bolesti na srceto. 

Ponekogash najprostite namirnici, koi sekoj gi ima vo kujnata, mozhat da napravat chudo za vasheto zdravje.
Poznatata izreka „chasha mleko i vo krevet” ne e voopshto za potcenuvanje, samo shto na chashata mleko treba da i dodadete i med. Eve kakvo podobruvanje kje imate od ova: 

Narodnata medicina i toa kako funkcionira, barem koga stanuva zbor za preventivnost. Ova mozhebi vi deluva smeshno, no treba da znaete deka terapijata so luk se praktikuva so vekovi i dava odlichni rezultati.

Koga gotvime site go secheme magdonosot i go stavame vo salati, supi, chorbi, rucheci, a steblata gi frlame, a toa e golema greshka. Steblata se ednakvo zdravi kako i magdonosot, pozitivno deluvaat na zdravjeto na kozhata, kosata i ochite.

Prichinata za Alchajmerovata bolest, kako shto pishuva „Nju sajentist”, najverojatno, e pronajdena. Toa se bakteriite Porphyromonas gingivalis, koi se kluchni prichiniteli kaj povekjeto hronichni zaboluvanja na mozokot.

Mnogu nauchnici se obiduvaat da ja otkrijat tajnata na dolgovechnosta i zatoa postojat mnogu istrazhuvanja koi se obiduvaat da dadat odgovor na prashanjeto shto e toa shto kje ni pomogne da zhiveeme podolg zhivot. Edno od neodamneshnite istrazhuvanja posochuva deka toa e vinoto.

Ako na vasheto rabotno mesto imate prostor za podgotvuvanje kafe, kako zaednichka mini kujna, toa znachi deka na rabota chuvate i sopstvena sholja za kafe.

Rudolf Brojs od Avstrija celiot svoj zhivot go posvetil na iznaogjanje na najdobriot priroden lek protiv rakot. Toj napravil specijalen sok koj daval odlichni rezultati vo tretmanot na ovaa bolest. 

Dokolku vo tekot na denot imate potreba od kafe i kalorichna hrana za da go namalite chuvstvoto na zamor, obidete se namesto toa vo obrocite da vkluchite namirnici koi kje vi go zgolemat nivoto na energija.

Sopstvenicite na kuchinja se pootporni na kardiovaskularni zaboluvanja, a poseduvanjeto na takov milenik e dobro za zdravjeto i raspolozhenieto, otkriva neodamneshno istrazhuvanje sprovedeno vo Shvedska.

Adolescentite obozhavaat da slushaat glasna, pa duri i preglasna muzika, a tokmu poradi toa, kako shto predupredi Svetskata zdravstvena organizacija, okolu edna milijarda mladi lugje se vo opasnost da go izgubat sluhot.

Sigurno mnogu pati vi rekle deka neshto e zdravo i deka nikako ne mozhete da preterate jadejkji go toa.