Ima nekolku uspeshni prikazni na Makedonci od dijasporata shto investirale vo Makedonija od nejzinata nezavisnost vo 1991 godina. Megjutoa, interesot shto go pokazhuvaat makedonskite iselenici vo Avstralija za investicii vo tatkovinata se namaluva so tekot na godinite
„Makedonija 2025″ uspeshno gi informira domashnata i stranskata publika za olesnuvanjata i za prednostite za investicii shto im gi nudi Makedonija na stranskite investitori. Dali ovie aktivnosti se prisutni i vo Avstralija?
– „Informatichkata revolucija” i tehnoloshkite promeni i inovacii se dvigateli za razvoj i globalizacija (Pauel i Gauri, 2008). „Makedonija 2025″ gi motivira domashnata i stranskata investiciska publika da ja smetaat Makedonija za bezbedna mozhnost za investiranje. Na primer, svetskiot izveshtaj za konkurentnost na internacionalniot institut za razvoj na menadzmentot za minatata godina ja rangira Makedonija na chetvrtoto mesto od 144 zemji za vremeto potrebno da se zapochne biznis i na 17-to mesto za silata na zashtita na investitorite. Ova se znachajni olesnuvanja i prednosti shto im gi nudi Makedonija na stranskite investitori. Pokraj toa, Makedonija ima takva strategiska lokacija za da ovozmozhi pretpriemachki aktivnosti preku granicite, so niski troshoci i sposobna rabotna sila. Ovie aktivnosti se isto taka prisutni vo Avstralija, kako shto svedochi i izveshtajot na internacionalniot institut za razvoj na menadzmentot, koj ja rangira Avstralija na vtoroto mesto za vremeto potrebno za da se zapochne biznis. Megjutoa, Avstralija e rangirana na 52-to mesto za zashtita na investitorite.
Realno gledano, ako gi zememe predvid najproblematichnite faktori za vodenje biznis vo Makedonija, kje naideme na paradoks. Dvata problematichni faktori shto se naogjaat na vrvot, koi se posocheni vo svetskiot izveshtaj za konkurentnost na internacionalniot institut za razvoj na menadzmentot za 2012 godina se: pristapot za finansiranje i neadekvatnoto obrazovanie na rabotnata sila.
Paradoksot mozhe da se reshi so pristap shto vkluchuva pogolem broj stejkholderi kade shto Vladata, pazarot na trudot, obrazovniot sistem i dijasporata sorabotuvaat za da postignat zaednichka cel, poddrzhani od dobro organiziranite aktivnosti i strategiski celi na „Makedonija 2025″.
Kakov e interesot od strana na makedonskite iselenici vo Avstralija za investicii vo tatkovinata?
– Makedonskata dijaspora ima znachaen stepen na socijalen kapital vo smisla na jazichni sposobnosti i vrski shto mozhat da ja olesnat trgovskata razmena so tatkovinata. Ima nekolku uspeshni prikazni na Makedonci od dijasporata shto investirale vo Makedonija od nejzinata nezavisnost vo 1991 godina. Megjutoa, interesot shto go pokazhuvaat makedonskite iselenici vo Avstralija za investicii vo tatkovinata se namaluva so tekot na godinite.
Ova beshe potvrdeno od proektnata studija na avstraliskiot istrazhuvachki sovet, Makedonskata dijaspora vo Avstralija: momentni i potencijalni vrski so tatkovinata. Ovaa studija pokazha deka profesionalnite i biznis-vrski so Makedonija se ogranicheni na 21 otsto od ispitanicite ili na 133 poedinci. Samo chetiri otsto od ispitanicite se vklucheni vo makedonski biznis-organizacii vo Avstralija, a samo 9,5 otsto imale interakcija so Makedonija. Pokonkretno, samo 6,5 otsto od ispitanicite vodele biznis so uvoz i izvoz.
Spored avtorite na izveshtajot, Ben-Moshe, ima nekolku prichini shto go objasnuvaat slabiot interes za sorabotka so tatkovinata. Generalno gledano, pogolem del od energijata vo Avstralisko-makedonskata dijaspora od 1991 godina e nasochen kon odbrana na makedonskiot jazik i kon postojanata bitka za makedonskiot identitet. Spored izveshtajot, zakluchokot e deka ima silna verba vo potencijalot za zacvrstuvanje na profesionalnite i biznis-vrski. Sepak, spored ispitanicite, soodvetnite alatki i mehanizmi treba da se sprovedat od strana na avstraliskata i makedonskata vlada za da se nadminat negativnata percepcija i iskustva. Na primer, za ovaa cel mozhe da se iskoristat socijalnite mediumi.
So ogled na vashata pozicija kako dekan na Internacionalnata shkola za biznis na Univerzitetot na Juzhna Avstralija i vasheto golemo iskustvo kako profesor na nekolku renomirani univerziteti, koi bi bile vashite preporaki za pretstojniot samit za investicii „Makedonija 2025″?
– Moite preporaki za pretstojniot samit za investicii bi bile za Vladata, obrazovniot sistem, pazarot na trudot i dijasporata da rabotat zaedno kon pogolemo uchestvo preku pretpriemachka kultura, odnosno da obezbedat olesnuvanja za mladite pretpriemachi da zapochnat novi biznisi i da sozdadat rabotni mesta za da se namali nevrabotenosta. Potoa, povekje angazhmani i sorabotka na makedonskite univerziteti na globalno nivo, pogolema poddrshka za istrazhuvanje i inovacii, zgolemeni investicii za odrzhlivost i podobra regulativa. Smetam deka makedonskata dijaspora i Makedonija mora da vospostavat zaednichka platforma so koja bi mozhelo da se iskoristi mokjta na globalizacijata i vlezot, odnosno eventualniot vlez vo NATO i vo Evropskata Unija.
„Makedonija 2025″ raboti na transformiranje na makedonskata ekonomija preku pretpriemashtvo, inovacii, transfer na praktichnoto znaenje i na novi tehnologii. Kolku nashite iselenici-eksperti mozhat da pomognat vo podobruvanjeto na proizvodstvenite procesi na makedonskite kompanii?
– Makedonskite iselenici imaat sushtinska uloga vo delenjeto na iskustvoto i znaenjeto steknato vo zemjite kade shto zhiveat. Nashite iselenici-eksperti mozhat da napravat znachitelen pridones za podobruvanje na proizvodstvenite procesi na makedonskite kompanii. Pochituvani uspeshni lugje od makedonskata dijaspora bi rabotele zaedno so vodechkite makedonski profesionalci za da ja poddrzhat pretpriemachkata klima, koja e sushtinska za razvoj na Makedonija i iden opstanok. Proektnata studija na avstraliskiot istrazhuvachki sovet, Makedonskata dijaspora vo Avstralija: momentni i potencijalni vrski so tatkovinata, naide na silna zhelba da ѝ se pomogne na Makedonija, koristejkji gi profesionalnite veshtini na lugjeto. Spored podatocite, 63 otsto se soglasuvaat deka sakaat da razvijat biznis i profesionalni vrski pomegju Makedonija i Avstralija. Pokraj toa, 15,5 otsto od ispitanicite imaat zavrsheno postdiplomski studii sporedeno so 3,9 otsto od celosnata populacija.
Neophodnite chekori shto treba da se prezemat za da se iskoristi intelektualniot kapital od makedonskite profesionalci se nekolku, na primer, razvoj na „koj e koj” na makedonskite intelektualci. Ova e golema zadacha i bi mozhelo da se sprovede preku razlichni makedonski ambasadi niz svetot. Sozdavanjeto na „koj e koj” bazata na podatoci bi bilo osnoven chekor vo procesot, zaedno so priznanieto od pretsedatelot na Makedonija.
Vo obrazovanieto dajte im prednost na menadzerite od ipsilon-generacijata
Inovaciite zazemaat golem del od vashata profesionalna nauchna rabota. Dali smetate deka e vozmozhno vo Makedonija da se dostigne razvoj preku investiranjeto vo inovacii?
– Spored posebnoto izdanie za pretpriemashtvoto vo „Ekonomist” (Globalni heroi, 2009), zemjite kaj koi pretpriemashtvoto e na visoko nivo, prijavile ekonomski porast povisok od prosechniot. Megjutoa, proektnata studija na avstraliskiot istrazhuvachki sovet ja rangira Makedonija na 99-to mesto od 144 zemji shto se odnesuva na kapacitetot za inovacii. Isto taka, Makedonija mora da priznae deka dobar univerzitetski sistem e od sushtinsko znachenje za makedonskata ekonomija i nacionalniot razvoj. Spored dosegashnata studija vodena od univerzitetite vo Avstralija, za povekje od polovina od rabotnite mesta sozdadeni od avstraliskata ekonomija ovaa godina kje bide potrebna univerzitetska diploma.
Zemjite shto se vo najdobra pozicija da odgovorat na predizvicite kje bidat onie kaj koi kje se podigne procentot na populacijata od 24 do 35 godini so visho obrazovanie i kaj koi kje se obrazuva, razviva i odrzhuva talentot, davajkji prednost na obrazovanieto i na razvojot na ipsilon-generacijata menadzeri, da se spravat so brzoto penzioniranje na generacijata po Vtorata svetska vojna.
Sepak, vodechkite biznis-shkoli, kako del od masterot za biznis-edukacija (MBA) programite, se fokusiraat na usoglasuvanje na kursevite orientirani kon menadzment, namesto pretpriemachki kursevi, koi gi vrednuvaat kreativnosta i inovacijata. Ova e potvrdeno so izveshtajot na univerzitetite vo Avstralija, koj postavuva konkretni inicijativi za univerzitetite i Vladata i gi opfakja uchestvoto, globalnoto uchestvo, istrazhuvanjeto i pretpriemashtvoto i odrzhlivite investicii i podobrata regulativa.
(“Nova Makedonija”)
