„Economist intelligence unit” povtorno go proglasi Melburn za najdobar grad za zhivot.
Na spisokot od prvite 10 gradovi duri sedum se vo Avstralija i Kanada, dodeka nekoi svetski metropoli kako London i Njujork ne se nitu megju prvite 50.
Spored istrazhuvanjeto na EIU, na vtoro mesto e Viena, na treto Vankuver, a sledat Toronto, Adelajd, Kalgari, Sidnej, Helsinki, Pert i Okland. Cirih e na 11 mesto, Zheneva na 12, Stokholm na 15, Pariz 17, a sladat Frankfurt, Tokio, Berlin, Kopenhagen, Oslo, Luksemburg, Amsterdam, Brisel, Minhen.
Vashington, Atlanta, Chikago. Majami, Detroit, Boston, Sitel i Los Andzeles gi zavzemaat od 35 do 42 mesto.
Dablin e 46, Monako i Rim 48 i 49, a Budimpeshta 50 najdobar grad za zhivot.
Od 140 gradovi koi go opfakjaat izveshtajot, na samoto dno se Damask, Daka, Lagos, Karachi, Alzhir, Harare, Tripoli, Abidzan.
Megju kriteriumite na EIU za odreduvanje na rangot se stabilnosta, zdravstvenite uslugi, obrazovanieto, bezbednosta, klimata, nivoto na korupcija, kulturni i sportski aktivnosti, infrastruktura, povrzanost so svetot, gustina na naselenost, kvalitet na javen prevoz, nivo na zagadenost, zeleni povrshini…
Gradovite kako Kiev, Moskva i Sankt Peterburg padnaa na listata poradi nestabilnosta od ukrainskata kriza.
Njujork e na 56 mesto poradi relativno visokata stapka na ubistva – chetiri minatata godina na 100.000 zhiteli, vo sporedba so 0,9 vo Bech.
Slichna e sostojbata i so London koj e na 55 mesto na listata.
„Site golemi gradovi stradaat od visoka stapka na kriminal, zagaduvanje, problemi so javen soobrakjaj, shto negativno vlijae na kvalitetot na zhivotot vo niv”, se naveduva vo izveshtajot na EIU .
I na globalno nivo, kvalitetot na zhivotot opadnal za 0,68 procentualni poeni vo minatite 12 meseci, shto e posledica na sudirite, svetskata ekonomska kriza i zabauvavanje na progresot.
