Ministerstvoto za nadvoreshni raboti na Republika Makedonija informira deka sostojbata vo Republika Makedonija e bezbedna i stabilna.
Granichnite premini so Grcija i Republika Srbija se otvoreni i nema podolgi chekanja od voobichaenite. Delovite od granichnata linija kade se zabelezhuva tranzitiranje na ilegalni migranti se pod zasilena kontrola na bezbednosnite sili, obezbeduvajkji nivni optimalen i neprechen premin, soglasno nacionalnite i megjunarodnite zakonski normi i povelbi za zashtita na chovekovite prava. Vo sorabotka so nacionalnite tela, Crveniot Krst na Republika Makedonija, UNHCR i drugi brojni organizacii, Republika Makedonija, vo ramki na mozhnite kapaciteti obezbeduva human tretman za ilegalnite migranti.
Zasilenata kontrola od bezbednosnite sili na granichnata linija so Grcija i Republika Srbija se dolzhi na donesuvanje na odluka na Vladata na Republika Makedonija za proglasuvanje na krizna sostojba na ovie granichni linii, poradi zgolemeniot napliv na ilegalni migranti i potrebata od odrzhuvanje na mir i stabilnost vo nacionalni ramki.
Odlukata za proglasuvanje na krizna sostojba vo vremetraenje od 30 dena Vladata na Republika Makedonija ja donese na 19 avgust 2015 godina. Za ovaa odluka, Ministerstvoto za nadvoreshni raboti oficijalno gi informirashe Grcija i Republika Srbija, kako i ostanatite drzhavi shirum svetot, preku svoite diplomatsko-konzularni pretstavnishtva.
Republika Makedonija dosega prezede niza chekori i merki vo reshavanje na ovoj globalen problem. Sprovede izmeni na Zakonot za azil i privremena zashtita, so koi im se dozvoluva na migrantite vo vremetraenje od 72 chasa da odluchat dali kje podnesat baranje za azil ili kje ja napushtat teritorijata na Republika Makedonija. Osnova dva privremeni zashtitni punkta za pruzhanje pomosh na migrantite vo Gevgelija i Tabanovce. Vo megjuvreme, ranlivite kategorii na migranti privremeno gi smestuva vo Prifatniot centar za azilanti vo Vizbegovo, vo blizina na Skopje. Se razgleduva mozhnosta i za otvoranje na Centar za migranti. Vo juni se osnova megju-ministersko telo sostaveno od Ministrite za nadvoreshni raboti, vnatreshni raboti, lokalna samouprava, zdravstvo i trud i socijalnata politika koe redovno se sostanuva so cel monitoriranje na razvojot na sostojbata so migrantite i prevzemanje soodvetni merki za nejzino reshavanje. Vo Juli se usvoi i Akcionen plan so merki za reshavanje na situacijata so zgolemeniot priliv na migranti. Makedonskite bezbednosni sili redovno se aktivni na teren so cel kontrola i suzbivanje na grupite koi sproveduvaat nelegalni aktivnosti povrzani so prenos na migranti.
Spored podatocite na Ministerstvoto za vnatreshni raboti, vkupno, vo ovie dva meseci, otkako stapija na sila izmenite vo Zakonot za azil, izdadeni se potvrdi na vkupno 41.414 stranski drzhavjani. Spored drzhavjanstvoto na licata na koi im se izdadeni potvrdi, najbrojni se drzhavjanite na Sirija-33.461, potoa Avganistan-2.073, Irak-1.947, Pakistan-1.198, Somalija-561, Palestina-560, Kongo-301, Bangladezh-230, Nigerija-142, Kamerun-140 Eritreja-140, Etiopija-109, dodeka ostanatite se vo pomal broj.
Vo poslednite denovi, dnevniot priliv na ilegalni migranti se procenuva deka nadminuva brojka od okolu 4.000, za razlika od pochetokot na migrantskata kriza, koga dnevniot priliv dostignuvashe brojka od okolu 600. Za kontinuiranoto zgolemuvanje na brojkata na ilegalnite migranti na teritorijata na drzhavata, Republika Makedonija redovno komunicira so megjunarodnata zaednica istaknuvajkji ja potrebata od pomosh vo podobruvanje na limitiranite kapaciteti za spravuvanje so migrantskiot napliv i vo podobruvanjeto na sorabotkata so ostanatite drzhavi vo granichnata politika i granichnata kontrola. Vo komunikacija sme i so nashite sosedi i so EU i ON, bidejkji se raboti za problem koj ne e od ili za Makedonija, tuku Makedonija e samo edna od destinaciite koja e del od rutata. Barame reshenie da se spravime so mnogu zgolemen napliv.
Za problemot so migrantite potrebno e Evropa da obezbedi zaednichki odgovor, bidejkji nitu edna zemja ne mozhe problemot da go reshi sama so sopstveni resursi. Republika Makedonija ochekuva tretman od EU kako kon zemja chlenka. Solidarnosta i spodelenata odgovornost ja istaknuvame kako esencijalna. Ne pomalku e vazhna i potrebata da se usvoi unificirana pozicija vo reshavanje na predizvicite so begalcite i itno da se adresiraat dolgotrajnite konflikti kako primarna prichina za pojava na migrantsko-begalskata kriza.
Republika Makedonija e podgotvena da raboti blisku so instituciite i drzhavite chlenki na Evropskata Unija vo poddrshkata za ponatamoshen razvoj na merkite za spravuvanje so ovoj globalen problem.
