Bugarskiot Nacionalen istoriski muzej demonstrativno se povleche od izlozhbata “Identitetot i memorijata na Balkanot vo 19. vek” vo Belgrad (otvorena na 9 septemvri) poradi revolt za toa kako bile definirani Goce Delchev i znameto na Krushevskata republika od strana na Muzeite na Makedonija. Se raboti za “patuvachka” izlozhba koja e zamislena kako spojuvanje na mislite i porivite na balkanskite narodi vo devetnaesettiot vek i treba da se organizira vo site glavni gradovi na Balkanot. Taa e pod pokrovitelstvo na UNESKO i vekje beshe prikazhana vo Ljubljana. Vo Skopje bi trebalo da se organizira vo 2014 godina.
Povlekuvanjeto od izlozhbata na Nacionlniot istoriski muzej od Sofija bilo vo dogovor so bugarskata Vlada.
– Kako pretstavnik na bugarskata izvrshna vlast smetam deka sekoe vitkanje pred najmalata manifestacija na najblago recheno, istoriska nedelikatnost i laga, ne treba da se tolerira i protiv nea treba da se borime na soodveten, civiliziran, no mnogu jasen nachin, izjavi za Bugarskata nacionalna televizija ministerot za kultura Petar Stojanovikj po povod skandalot so izlozhbata vo Belgrad.
Vechniot “kontrash” koga se raboti za Makedonija – Bozhidar Dimitrov, za bugarskite mediumi vaka go objasni kategorichnoto povlekuvanje od izlobata vo Belgrad:
– Ushte koga beshe gotov katalogot vidovme deka Goce Delchev e pretstaven iskluchivo kako makedonski revolucioner, ushte i e proglasen za lider na VMRO, organizacija osnovana 16 godini po negovata smrt. Nie vednash reagiravme do organizatorot i ni beshe veteno deka zabeleshkite kje bidat uvazheni. No na krajot ispadna deka ne e taka. Zatoa ne smeevme da premolchime. Ochigledno imeto na organizacijata na koja e lider Goce Delchev – Tajna makedonsko-odrinska revolucionerna organizacija – ne e pogodno za Skopje, bidejkji definicijata “Odrinska” pokazhuva deka toa e organizacija na Bugarite vo Otomanskata imperija.
Neprifatliv od istoriska gledna tochka beshe i tekstot pod znameto na t.n. Krushevska republika od 1903 godina. Tekstot na znameto e na chist literaturen bugarski jazik i glasi „Krushevska revolюcionna cheta. Svoboda ili smъrt”. Vo tekstot na katalogot e napishano deka natpisot i na manifestot na vostanicite e na makedonski jazik, koj, kako shto e poznato, kako pismena norma e sozdaden 40 godini podocna, veli profesorot Dimitrov, inaku direktor na NIM vo Sofija.
Toj kategorichen deka povekje nema da uchestvuvaat vo ovaa “patuvachka” izlozhba pod pokrovitelstvo na UNESKO ( a ja “polnat” nacionalnite muzei na balkanskite drzhavi), pa duri i deka nema da ja primi vo Sofija.
Regionalnoto biro na UNESKO vo Venecija gi uvazhi baranjata na Bugarija i pobara vo Belgrad a i vo idnina da bidat pokrieni legendite, vkluchuvajkji gi i tie na angliski jazik, koi se odnesuvaat na Goce Delchev i Znameto na Krushevskata republika, na patuvachkite izlozhbi “Identitet i memorija na Balkanot vo XIX vek”. Zapira i prodazhbata na katalogot na izlozhbata. Istovremeno, vo dopisot od Venecija do organizatorot na izlozhbata vo Belgrad se nudi da bidat zemeni vo predvid tekstovite na prof Marija Todorova, nauchen sovetnik na izlozhbata, vo koi Goce Delchev e pretstaven taka kako insistiraat istoricharite od NIM – kako shef na Bugarskite makedonsko-odrinski revolucionerni komiteti.
Dali ima nekoja vrska ili ne, no momentno prv chovek na UNESKO (dodusha vo zaminuvanje) e g-gjata Irina Bokova od Bugarija.
Vo Makedonija dosega nema nikakvi reakcii na ova tema. Od strana na srpkiot Muzej bilo recheno deka legendite se postavile po insistiranje na makedonskata strana.
